APDEJT.si

Ruski predsedniški pomočnik Jurij Ušakov je izjavil, da njegova vlada še ni razpravljala o mirovnem sporazumu za Ukrajino, ki ga predlagajo ZDA, in da se pogovori ne bodo začeli, dokler v Moskvo ne prispe ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Kremelj je potrdil, da bo Witkoff prihodnji teden obiskal Moskvo, vendar opozarja, da je še prezgodaj govoriti o preboju v pogajanjih.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Med letalsko razstavo v Dubaju je prišlo do nesreče, ko je strmoglavilo indijsko vojaško letalo HAL Tejas med demonstracijskim poletom. Indijske letalske sile so potrdile smrt pilota.

Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaškega tožilca zaradi razkritja dokazov o domnevnih vojnih zločinih izraelske vojske (IDF) nad Palestinci. Po navedbah naj bi video razkrival, da so vojaki skupinsko posiljevali palestinske zapornike. Premier Benjamin Netanjahu, ki je sam pod obtožnico, je vojaškega odvetnika zaprl zaradi razkritja nasilnih zlorab IDF nad Palestinci.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Glasbenica Nicki Minaj je izrazila hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo obsodbo domnevnega genocida nad kristjani v Nigeriji, kar je povzročilo mešane odzive. Nekateri so njeno potezo kritizirali, medtem ko so jo drugi podprli, kar je odprlo razpravo o politiki in človekovih pravicah.

Mike Johnson je branil Trumpov video, v katerem ta bombardira protestnike z iztrebki, češ da gre za satiro. Strokovnjaki so kritizirali Trumpovo hvalisanje o vplivu na Indijo glede nakupa ruske nafte, češ da prikriva neuspeh. Republikanski zakonodajalci so izrazili frustracije nad Trumpovim prevzemanjem moči. Analitik je obtožil Mika Johnsona, da je utišal žrtve Epsteina, da bi zaščitil Trumpa.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

Po poročilih, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike, je Trumpova administracija razmišljala o napotitvi Nacionalne garde v Chicago za zaščito agentov ICE pred protestniki. V Portlandu pa policijski sindikat podpira zvezno pomoč pri obvladovanju skupine Antifa. Hkrati naj bi se Norveška pripravljala na morebitno maščevanje Donalda Trumpa, če ne bo prejel Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi ZDA poslale vojake v Izrael za nadzor premirja med Izraelom in Hamasom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil bombardiranje plovila v Karibih, za katerega trdi, da je bilo kolumbijsko. Bela hiša je te trditve zavrnila kot neutemeljene in pozvala Petra, naj jih umakne. Incident je sprožil napetosti med Kolumbijo in Združenimi državami.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Visoki uradniki administracije ZDA, med njimi Stephen Miller in Marco Rubio, so okrepili pritisk za vojaške napade v Venezueli, pri čemer so se sklicevali na nepreverjene trditve o boju proti narkotikom. Medtem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López obtožil Združene države Amerike, da nameščajo bojna letala blizu venezuelskega ozemlja, kar naj bi služilo kot izgovor za intervencijo proti vladi Nicolása Madura.

ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo se stopnjujejo. Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval venezuelske ženske, ki se usposabljajo v vojaških manevrih. Nicolás Maduro je Trumpu poslal pismo, v katerem zavrača 'lažne novice' o trgovini z drogami in poziva k neposrednim pogovorom. ZDA so izvedle več vojaških napadov na venezuelska plovila, domnevno zaradi trgovine z drogami, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Maduro želi umiriti napetosti, medtem ko se v Venezueli usposabljajo civilisti za streljanje.

Kitajski voditelj Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta bila ujeta na vročem mikrofonu med razpravo o podaljševanju življenja s presaditvijo organov, kar je razkrila spletna stran americanfaith.com. Hkrati pa so med vojaško parado na Kitajskem, ki jo je obiskal tudi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, razkrili kitajsko jedrsko triado, kot poroča sgtreport.com. Trendingpoliticsnews.com poroča, da so komentarje kasneje zavrnili ameriški strokovnjaki, medtem ko insiderpaper.com navaja razpravo o tem, ali lahko ljudje postanejo nesmrtni.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je prispel v Peking s svojo hčerko Kim Ju Ae, kar je spodbudilo špekulacije, da jo pripravlja na prevzem vodstvene vloge. Obisk sovpada s kitajsko vojaško parado, kjer naj bi se Kim srečal s kitajskim in ruskim predsednikom. Južnokorejska obveščevalna agencija jo je označila za njegovo »najverjetnejšo« naslednico. Kitajska Kim Jong Una vidi kot dobrega prijatelja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Izraelske obrambne sile (IDF) naj bi poskušale izboljšati svojo podobo z objavljanjem spolno sugestivnih vsebin, ki prikazujejo njihove vojake. Cilj naj bi bil spremeniti prevladujoče občutke opazovalcev od ogorčenja do poželenja, s čimer bi se poskušalo prikriti domnevni genocid, ki ga izvaja Izrael.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Po močnem potresu na ruskem Daljnem vzhodu je na Kamčatki po 600 letih izbruhnil vulkan Krašeninnikov. Strokovnjaki povezujejo izbruh z nedavnim potresom. Satelitski posnetki razkrivajo, da je bila poškodovana tudi ruska baza jedrskih podmornic v tem oddaljenem območju.